Zgodovina odkritja žveplove kisline

V starodavni Kitajski so razredčeno žveplovo kislino imenovali "zeleno galunovo olje". V 650-683 AD (dinastija Tang Gao Zong) je alkimist Gu Gang Zi v svoji knjigi "Rumeni cesar Jiuding Shen Dan Jing", zvezek 9, zapisal "metodo prečiščevanja kamenega žolča", to je suho destilacijo kamenega žolča (žolčne galune) za pridobivanje žveplove kisline.
Žveplovo kislino so odkrili v 8. stoletju. Arabski alkimist Jaber je dobil žveplovo kislino s suho destilacijo kristalov železovega sulfata. Nekateri zgodnji kemiki, kot sta Razi in Jaber, so prav tako napisali sezname žveplove kisline in z njo povezanih mineralov; Drugi, kot je dr. Ibn Sina, bolj poudarjajo vrste žveplove kisline in njihovo vrednost v medicini.
V 17. stoletju je nemški kemik Johann Rudolf Glauber segreval mešanico žvepla in kalijevega nitrata s paro, da je proizvedel žveplovo kislino. V tem procesu je kalijev nitrat razgradil in oksidiral žveplo v žveplov trioksid (SO3), ki se je lahko zmešal z vodo in spremenil v žveplovo kislino. Tako je leta 1736 londonski farmacevt Joshua Ward uporabil to metodo za pionirsko proizvodnjo žveplove kisline v velikem obsegu.
Leta 1746 je John Roebuck uporabil to načelo in uvedel postopek svinčene komore za proizvodnjo žveplove kisline v velikih količinah z nižjimi stroški in učinkovitostjo. Po številnih izboljšavah se ta metoda v industriji uporablja že skoraj dve stoletji. [2] Ta metoda proizvodnje žveplove kisline, ki jo je ustvaril John Roebuck, je proizvedla žveplovo kislino v koncentraciji 65 odstotkov, kasneje pa sta jo francoski kemik Joseph Louis Gay-Lussac in angleški kemik John Glover spremenila v proizvodnjo žveplove kisline v koncentraciji 78 odstotkov. Vendar ta koncentracija še vedno ne ustreza nekaterim industrijskim uporabam.
V začetku 18. stoletja je proizvodnja žveplove kisline temeljila na naslednji metodi: kovinsko sulfidno rudo so žgali v poceni sulfat, ki se je lahko pri določeni temperaturi razgradil na ustrezen kovinski hidroksid in plinaste žveplove okside, ki so bili nato uporabljeni za proizvodnjo žveplove kisline. Na žalost so visoki stroški tega postopka preprečili široko uporabo koncentrirane žveplove kisline. [2] Zgodnji molekularni diagram žveplove kisline, ki ga je narisal John Dalton leta 1808, kaže, da ima žveplova kislina osrednji atom žvepla in tvori kovalentne vezi s tremi atomi kisika, kot je prikazano na desni.
Nato je leta 1831 Peregrine Phillips, angleški trgovec s kisom, prišel na idejo o izdelavi žveplovega trioksida in žveplove kisline po veliko nižji ceni, postopek, ki se danes pogosto uporablja.